Ministri blong helt Vanuatu
Niusleta blong Mental Helt Maj 2019
Positif Psychology mo Persut blong Hapines
11-13 Maj 2019 MoH I bin trenem araon 15 jej, women, mo komuniti lidas lo saet blo idaentifaem mo imployim Saeko sosol fes eid sapos oli kam akros sam we oli fesem mentol helt jalens lo respektif komuniti blo olketa.
Blong fulap yia, folem olgeta step blong Medsin, saekoloji hemi bin preokupaed wetem aleviesen, be i no persuiet blong hapines.
Tritmen i fokas long hao blong ridusum dipresen, warines, o olgeta narafala difikol negatif filing, be hao nao oli save impruvum olgeta positif filing. Be harem nogud hemi no minim sem samting long olsem harem gud? Ating hemi no rili sem samting.
Long ples ia nao we Positif Saekoloji i kam insaet…
Long ‘Flourish’, Seligman i proposem se i gat faef elemen nomo long laef we i impoten blong bes saekolojikol gudfala-stet.
Oli kolem model blong gudfala-stet hemi PERMA:
P = positif emosen: Evriwan i nidim lav, joi, hop, kompasen, apresiesen, admiresen mo eksaetmen long laef blong yumi. Wanem aktiviti nao i givimaot olgeta emosen blong yu? Hemi save watjem san i kirap o san i traon, go long solwota, spendem taem wetem klos famli, mekem volontea o helpem olgeta strenja. Wanem bae i hapen yu save inkej long olgeta aktiviti long moa regula besis?
E = Enkejmen: Samtaem oli kolem “floh” enkejmen hemi stet we taem yumi nomo save andelem long hed blong yumi o hed blong yumi i fulap long olgeta warines, be yumi enkej tumas long wanem yumi mekem long taem ia. Olgeta inkejmen eksperiens oli no save krietem isi be olgeta, kondisen blong laef oli save krietem. Long stret rul, enkejmen i kamap moa long olgeta aktiviti we i rikwaem sam skil we i no jalenj tumas be i no afektem tu.
Enkejmen hemi wanem olgeta spotman oli rifer lem taem oli stap “inaset long zon” o wanem we M. Scott Peck i rifer lem taem hemi tokbaot buk blong hem we oli salem gud we i luk olsem se buk ia i tokbaot hem wan nomo. Maenfulnes trening, ekskludum olgeta narafala benefit long stres, safring mo privensen blong dipresen we i rilaps mo i lid i go long wan hae janis blong ful inkejmen wetem wan situesen.
R = rilesensip we oli positif: Se yumi kam sosioli konfiden o selfis, humen oli stil osem olgeta sosol animol. Yumi evriwan i lukaotem blong man i save andastanem yumi mo akseptem pesonaliti blong yumi o gat wan filing se yu semak nomo long olgeta. Yumi wantem sherem eksperiens, olsem we yu save notisim wetem evri pikinini we oli wet long olgeta perens blong olgeta blong luk mo faenem wanem oli mekem bifo inkej long wan aksen. Long 2007 wan muvi “Into the Wild”, men karakta we i konkludum, “Hapines hemi kam ril taem yu sherem”.
Negatif rilesensip i save mekem man i harem nogud tu. Sikret hemi blong faenemaot mo favoretem raet koneksen (e.g. fren, patna), olsem hao blong impruvum wanem we yumi gat vinis o wanem we yumi no save jusum (e.g. famli, bos). Sipos yu gat problem long eria blong laef blong yu ia, i gat wan buk “Da Relesenjip Kua” blong John Gottman hemi wan ekselen ples blong stat, olsem storian wetem wan saekolojis o wan Nes blong Mentol Helt.
M = mining: Friedrich Nietzsche i bin fes man we i talem: “Wan man we i kat wan risin blo laef bae e faenem wei blo laef eni aoh.” Viktor Frankl i bilif se hemia tu long buk blong hem ‘Man i stap lukaotem mining”, hemi bin faenem eim we oli rikwaem blong stanap strong long deili atrositi we i fesem evri dei olsem wan Jewish presina long wan German konsentresen Kamp long World War II. Frankl, wan Saekiatris, i bilif strong long impotens blong mining we i dediketem laef blong hem i go blong helpem narawan long mining blong laef long en blong woh.
I gat o no gat univesol mining blong laef, i dipen long olgeta relijes o spirituol bilif, be hemi impoten blong faenemaot wanem hemi impoten long laef. Taem yu faenem wanem i gat bigfala mining long yu, mo hemi impoten blong traem laef long laef blong yu long wei ia sipos i posibol, Taem yu no brokem olgtea low blong sosaeti blong yu o kosem impoten problem long narawan. Toktok wetem wan pasta, lida blong wan komuniti o wan profesenol blong mental helt blong helpem yu sipos long laef yu nidim mining naoia.
A = ajivmen: Pipol oli wantem blong ajivim, saksid, winim, witaot wan narafala risen samtaem i mekem yu filim gud mo mekem yumi hapi. I mekem se i gat fulap kod blong video gem (mo from wanem nao oli bildim long gem long fes ples). From wanem i gat fulap korporet korapsen long wol mo abiyus blong draks long spots kompetisen. Fulap pipol bambae oli mekem evri samting we oli gat blong save ovakam mo win.
Ajivmen hemi wan samting we i win, be mo tu blong tekem fulap save, bildimap olgeta skil o komplitem wan wok. Taem yu rijim tri gol mo yu ajivim wan dei, bambae yu mekem evri samting blong impruvum well-being mo jenereli hapines.
Saekoloji hemi abaot moa bitim aleviesen blong safring. Hemi abaot helpem pipol blong andastanem, gro, divelopem perfeksen mo self-efisiensi, mo liv long bes laef we oli save afodem.
Blong gat moa infomesen o advaes, plis kontaktem:
Maen Kea Klinik
Psychiatry Dipatmen
VILA SENTRAL HOSPITOL
SHEFA
VOIP: 1972
Namalinuan Klinik
LENAKEL HOSPITOL
TAFEA
Mental Health Clinic
NOTEN PROVINSOL HOSPITOL
SANMA
Mental Helt Klinik
NORSUP HOSPITOL
MALAMPA
Mental Helt Klinik
LOLOWAI HOSPITOL
PENAMA
Dr Damon Ashworth
Clinical Psychologist
Great post 😁
LikeLiked by 1 person
Getting off the hedonic treadmill brings happiness to me,and you ? Find out more here https://sunniesmybunnies.wordpress.com/2019/07/02/10-ways-to-set-off-the-hedonic-treadmill/
LikeLiked by 1 person